Živali in rastline v morju

Drugi dan smo se odpravili na obalo, kjer smo nabrali nekaj alg, školjk, opazili smo tudi rdečo morsko vetrnico in rakovico.

Tržaški zaliv je skrajni severni del Jadranskega morja, kjer se Sredozemlje najglobje zajeda v evropsko celino.  Slovensko obalno morje omejuje črta med Savudrijskim rtom in Gradom. Le dobra petina naše obale je še naravna in od človeka nespremenjena. Temperatura v Tržaškem zalivu močno niha, poleti se v plitvinah morje segreje tudi do 30°C, pozimi pa lahko celo zamrzne.

Ožigalkarji

 

Rdeča morska vetrnica (Actinia equina) živi na kamniti podlagi ali skalah v območju bibavice. V času oseke lahko na suhe zdrži več ur tako, da skrije lovke. Najdemo jo v celotnem Sredozemlju in v Severnem morju. Prehranjuje se z majhnimi ribami in mehkužci, ki jih ulovi in paralizira s svojimi lovkami.

Polži

 

Pegavke (Monodonta turbinata) so polži z močno kroglasto lupino. Zrastejo do 2-3 centimetrov, čeprav večinoma niso večje od enega. držijo se kamenja po katerem lezejo in so tipični prebivalci bibavičnega pasu. Ni občutljiva, tako da živi na zaščitenih, kot tudi izpostavljenih mestih, najpogosteje pa na kamnih. Premika se hkrati z gladino morja ter se tako zavaruje pred izsušitvijo. Ima pa tudi še eno zaščito, saj zapre odprtino s poklopcem. Ta polž je tudi užiten, z okusnim mesom, zato se velikokrat znajde tudi na krožnikih sladokuscev. Ko polž umre, se v prazno lupino naselijo rakci.

Latvica ali prilepek (Patella vulgata) je polž, ki ga pogostokrat zamenjamo za školjko.
Izgleda kot majhen kitajski klobuček, pod katerim skriva svojo močno nogo. Lahko preživi obdobje oseke na zraku, čeprav diha s škrgami. Latvice se hranijo z algami, ki jih strgajo s skal. Vsaka latvica ima svoj dom. To je prostor, ki se natančno ujema velikosti in obliki njene hišice. Preko dneva žival svoj dom zapušča. V smeri urinega kazalca kroži okoli doma in se hrani.

Školjke

 

Ostriga (Ostrea) je z eno več plastno in večbarvno lupino po celi površini prirasla na podlago. Nekatere vrste so užitne, nekatere tujke obdajajo in tako nastajajo biseri.

Leščur (Pinna nobilis) je največja jadranska školjka (do 60 cm); je lopataste oblike, sestavljena iz dveh polovic, lupin, ki jih tišči skupaj zelo močna mišica. Špičasti del je ponavadi zarit v peščeno ali blatno dno. Živi do globine 20 metrov in je užiten. Ker je v Sloveniji zaščiten in je endemit v Sredozemlju je njegovo nabiranje pri nas prepovedano.

Užitne klapavice ali Dagnje (Mytilus galloprovincialis) jih vidimo v šopih, od nekaj 10 do celo 100 komadov. Velike so 5 do 8 centimetrov, zaradi okusnega pa mesa tudi gojijo Priterjene so na skale v območju bibavice, v času oseke se večkrat znajdejo na suhem(lahko celo uro). Proti izsušitni zapre svoje lupine in tako zadži dovolj vode. Spada med filtratorje- s precejanjem vode črpajo hrano iz vode.

Alge

 

Alge so steljčnice, to pomeni, da nimajo razvitih organov, kot so steblo, listi in korenine. Lahko so enocelične ali mnogocelične. V morju so najpomembnejši primarni proizvajalci organskih snovi in kisika. Delimo jih na evglenofite, rdeče, zelene in rumenkaste alge.

Valonia je zelena alga, sestavljena iz večjedernih celic.

Morska solata odlično uspeva tudi v onesnaženem okolju- morje kjer se izlivajo gospodinjske odplake je polno mineralnih snovi. Ploščata steljka lahko zraste tudi do 70 cm.

Viri:
 http://sl.wikipedia.org/wiki/Alge
 http://projekti.gimvic.org/2003/2d/neclenarji/morska%20vetrnica
 M. Dolenc, Morski portreti, 2003, Pisanica d.o.o., Ljubljana.
 M. Richter, Naše morje, 2005, SIJart, Ljubljana.