Rastline v solinah

Rastline, ki so prilagojene na slana tla imenujemo slanuše ali halofiti. Halofiti se imenujejo, ker halo po grško pomeni sol, in fiti – ljubiti. Uspevajo na podlagi, ki je iz rečnih nanosov (iz fanga – slano blato).

Te prenesejo (uspevajo tudi drugje) ali pa potrebujejo sol oz. slana tla za svojo rast. Uspevajo v ozkem obalnem pasu, ob izlivih rek in v solinah. Koncentracija soli v tleh vpliva na:

• Zgradbo listov: zmanjša se listna površina, listi so odebeljeni, poveča se količina vodnega tkiva, rastlina vsebuje več celičnega soka, manj kloroplastov, vzdržuje višjo koncentracijo soli v celicah, imajo debelejšo kutikulo, imajo solne žleze skozi katere izločajo sol in za prepreko dehidracije zapirajo listne reže.
• Zgradba stebla: odebeljeno in olesenelo steblo, povečano prevajalno tkivo, zmanjšana rast v dolžino
• Zgradbo korenin: povečana širina Casparijevih trakov

Posledica vpliva slane vode na celice slanuš je plazmoliza (odstop membrane od celične stene). Pomanjkanje dušika iz tal pa povzroči jeseni rdeče obarvanje rastlin (glej Sinjezeleni členkar).