Petola je združba cianobakterij, alg, gliv, fotosintetskih bakterij in anorganskih snovi- karbonati, glina, kalcit, sadra (CaSO4 · 2H2O) in silikati. Sediment je ravno pravšnje trdnosti in elastičnosti za ročno pobiranje soli.
Solinarji jo gojijo na solnih poljih iz dveh razlogov:
Ohranjajo jo čez celo leto zaradi razloga št. 1. Solinarji oskrbujejo petolo pozimi tako, da v kristalizacijske bazene nalijejo velike količine vode, tako da zmrzne le zgornji del. Proti muham slanicam, ki se hranijo z zel algami in petolo, se solinarji branijo s pesticidi.
Debela je nekaj milimetrov in je črne barve. Cepljivke v njen prenesejo 10-kratno koncentracijo morske vode.
V Piranskih solinah so jo pričeli gojiti v 14. stoletju po vzoru hrvaških solin. Nova čistejša bela sol je postala veliko bolj cenjena na trgu, zato so se v tem času začeli priseljevati v soline delavci za stalno.
Literatura:
Kovač, Nives (2009). Chemical characterization of stromatolitic "petola"
layer (Sečovlje salt-pans, Slovenia) using FT-IR spectroscopy. Annales, Series
Historia Naturalis, letnik 19, številka 1, str. 95-102. URN:NBN:SI:DOC-
YORS4TWD from http://www.dlib.si