Slano okolje in stoletno sobivanje človeka in narave sta ustvarila razmere za posebna življenjska okolja. Rastlinske in živalske vrste so se skozi čas navadile na solinarsko dejavnost in postale odvisne od nje. V solinah so zelo ekstremni pogoji – slana tla, ki na suho težo vsebujejo več kot 1,5 % soli - ki omogočajo preživetje le najbolj prilagojenim organizmom. Rastline na primer kopičijo večje količine glicerola v celicah, da zdržijo tako nasičenost. Poleg tega je tu še prisotno močno UV sevanje (sonce). Rastline se proti njemu zavarujejo tako, da proizvajajo več oranžnih pigmentov (β-karoteni).
Stari del solin Fontanigge je botanično bolj zanimiv in pester, kot še delujoče soline na Leri, ker tega dela ne obdelujejo več in je tako več prostora za rastline in živali, prav tako tu najdemo brakično vodo. To je mešanica slane in sladke vode, sladke zato ker se tam izliva reka Dragonja.
Ko se sprehajamo po Leri in Fontaniggah, opazimo ob poteh, kanalih in v solnih poljih različne rastline. Te so zaščitene, saj bi z nekajletnim nabiranjem le teh soline bile popolnoma opustošene. Če natančneje pogledamo v slanico in vodo, ki se izteka po kanalih, vidimo majhne, a zelo zanimive živali. Soline so idealen habitat za ptice, ki jih lahko opazujemo z daljnogledom. Tvorbo iz mikroorganizmov in oborin, ki priskrbi soli čistost, imenujemo petola.
Pomemben del solin je seveda tudi morje in vse rastline in živali v njem.