“Sol je morje, ki ni moglo nazaj na nebo.”
Fizikalni del
IZHLAPEVANJE VODE Izhlapevanje je prehod tekočine v plin pri nizkih temperaturah. Za prehod iz tekočega v plinasto agregatno stanje morajo molekule tekočine imeti dovolj energije, da pretrgajo vezi znotraj spojine. Vir energije je predvsem sončno sevanje. Na moč izhlapevanja torej vpliva temperatura - višja kot je temperatura, večje je izhlapevanje, v solinah pa pri izhlapevanju dodatno pomaga tudi veter. Pridobivanje soli v solinah najbolj intenzivno poteka čez poletje - od konca junija do konca avgusta, kajti takrat je izhlapevanje največje zaradi močnega sonca. To je takrat najbolj navpično nad nami in je sevanje takrat najmočnejše. Na Leri postopoma poteka izhlapevanje in istočasno tudi zgoščevanje morske vode, ki postaja nasičena. Bolj kot je gosta - v litru vode je raztopljene več soli, bolj je izhlapevanje upočasnjeno. ELEKTRIČNA PREVODNOST Električna prevodnost (oznaka G) meri sposobnost prevajanja el. toka. Mednarodni sistem enot predpisuje zanjo izpeljano enoto S/m (Siemens na meter) ali Ω-1 m-1.(na ohm meter) El. prevodnost je definirana kot obratna vrednost upornosti R, ki je razmerje med napetostjo U na električnem uporniku in tokom I, ki teče skozenj: Guma je na primer material, ki ima veliko upornost in majhno prevodnost , ker celo zelo veliko el. polje ne povzroči velikega pretoka el. toka. Po drugi strani pa je baker material z majhno upornostjo in veliko prevodnostjo, ker tudi majhno električno polje zelo poveča količino el. toka skozenj. VAJA: ELEKTRIČNA PREVODNOST...
Kemijski del
V tem sklopu smo se ukvarjali z ugotavljanjem lastnosti snovi, ki oblikujejo to edinstveno okolje. Na kemijski ravni najdemo odgovore številnim vprašanjem v zvezi s prilagoditvijo organizmov na slano okolje in s svojstvenim delovanjem, ki je zanje značilno. Na solinah so nam priskrbeli slanico- raztopino iz kristalizacijskih bazenov, preden izhlapi. Njene lastnosti smo primerjali z lastnostmi morske in destilirane vode. Tudi sami smo izračunali potrebne podatke in pripravili nasičeno raztopino. V improviziranem laboratoriju smo z različnimi postopki merili pH in gostote izbranih snovi; zanimale so nas tudi vrednosti temperatur vrelišč. Po določitvi le-teh smo ugotavljali suhe snovi ter dokazali kloridni ion v morski vodi....
Biološki del
Slano okolje in stoletno sobivanje človeka in narave sta ustvarila razmere za posebna življenjska okolja. Rastlinske in živalske vrste so se skozi čas navadile na solinarsko dejavnost in postale odvisne od nje. V solinah so zelo ekstremni pogoji – slana tla, ki na suho težo vsebujejo več kot 1,5 % soli - ki omogočajo preživetje le najbolj prilagojenim organizmom. Rastline na primer kopičijo večje količine glicerola v celicah, da zdržijo tako nasičenost. Poleg tega je tu še prisotno močno UV sevanje (sonce). Rastline se proti njemu zavarujejo tako, da proizvajajo več oranžnih pigmentov (β-karoteni). Stari del solin Fontanigge je botanično bolj zanimiv in pester, kot še delujoče soline na Leri, ker tega dela ne obdelujejo več in je tako več prostora za rastline in živali, prav tako tu najdemo brakično vodo. To je mešanica slane in sladke vode, sladke zato ker se tam izliva reka Dragonja. Ko se sprehajamo po Leri in Fontaniggah, opazimo ob poteh, kanalih in v solnih poljih različne rastline. Te so zaščitene, saj bi z nekajletnim nabiranjem le teh soline bile popolnoma opustošene. Če natančneje pogledamo v slanico in vodo, ki se izteka po kanalih, vidimo majhne, a zelo zanimive živali. Soline so idealen habitat za ptice, ki jih lahko opazujemo z daljnogledom. Tvorbo iz mikroorganizmov in oborin, ki priskrbi soli čistost, imenujemo petola. Pomemben del solin je seveda tudi morje in vse rastline in živali v njem. (klik) (klik) (klik) (klik) jQuery Carousel Slider by WOWSlider.com v4.7...
Soline
O SOLINAH Pridobivanje soli spada pod rudarske dejavnosti, saj je sol mineral. Soline so prostor ob morju, ki je urejen za pridobivanje soli iz morske vode. Človek je na prvotnih mokriščih zgradil kanale, nasipe, bazene. Sol se je tu zasičevala s pomočjo plimovanja, vetra in sončne energije. Soline ponavadi nastanejo ob rečnih izlivih v morje- naplavine in nizko obalno dno. Nudijo zatočišče številnim živalim, saj tam najdemo različne ekosisteme. Ptice so pogoste obiskovalke solin, v Sečovljah je bilo videnih kar 296 različnih vrst (za primerjavo koliko je to, v celi Evropi jih je okoli 500). Območja solin spadajo med najbolj ogrožena mokrišča v Sredozemlju, največkrat jih najdemo ob izlitju rek. Morje ni edini vir solin, imamo tudi slana jezera iz katerih pridobivamo sol, pa tudi rudnike soli (te najdemo predvsem v notranjosti celin). Zaradi industrijskega pridelovanja soli, je tradicionalna pridelava potisnjena v ozadje in počasi, a vztrajno, izumira. V naših sečoveljskih solinah še vedno ohranjajo stare načine pridelave. Upajmo, da se bo z osveščanjem ljudi o naravni in kulturni dediščini tega območja, uspelo uspešno ohraniti soline in da bodo v prihodnosti morda imele še večjo vlogo, kot jo imajo sedaj. SEČOVELJSKE SOLINE So največje slovenske soline, zavzemajo območje približno 650ha površine ob ustju Dragonje pri Sečovljah, spadajo pod del piranskih solin (včasih so te zajemale še soline v Luciji in Strunjanske). Ležijo na najbolj jugovzhodnem delu Slovenije. Prvič so bile omenjene leta 804 (čas Karolingov). Včasih so imele soline veliko gospodarsko vlogo, ki pa...
O biološkem delu
Soline so območje zelo ekstremnih pogojev zaradi česar so se morale živali in rastline prilagoditi na te. Soline se delijo na dva dela, pri čemer se rastlinstvo in živalstvo razlikuje v posameznem delu. Izvedite več o biološkem delu.
O fizikalnem delu
Merili smo električno prevodnost slane vode in ugotavljali kako se ta spreminja s slanostjo vode. Prav tako smo izmerili tudi električno prevodnost slanice. Izvedite več o fizikalnem delu.
O kemijskem delu
Priprava nasičene raztopine, merjenje pH, določanje temperature vrelišča, ugotavljanje suhe snovi in dokaz kloridnega iona so bili eksperimenti, s katerimi smo ugotavljali lastnosti snovi, ki oblikujejo to edinstveno okolje. Izvedie več o kemijskem delu.